V sodobnem življenju sedimo več kot kadar koli prej. Za računalnikom, za volanom, pri obrokih in celo med sproščanjem. Hrbtenica pa ni ustvarjena za dolgotrajno statično držo. Njen naravni položaj je gibanje, z njim ohranja svojo moč, prožnost in vitalnost. Ko sedenje postane prevladujoče, se začnejo težave, ki jih sprva niti ne opazimo.
Bolečina v križu, zategnjen vrat, mravljinčenje v rokah ali celo glavoboli. Telo nam tako šepeta, da mu nekaj ne ustreza. Z leti ta šepet postane glasen krik. Da do tega ne pride, je smiselno ukrepati pravočasno, zato preverimo pet konkretnih rešitev, ki prinašajo olajšanje.
1. Redni odmori in zavestno gibanje
Ena od najmočnejših navad pri sedečem delu je vmesno vstajanje. Vsakih 30 minut se splača pretegniti, narediti nekaj korakov ali zasukati ramena. Tudi kratek odmor sproži prekrvavitev v mišicah, ki sicer med sedenjem ostajajo neaktivne.
Tako zmanjšamo napetost v ledvenem delu, sprostimo vratno hrbtenico in razbremenimo pritisk na križnico. Gibanje ni rezervirano samo za telovadnico. Dvig na prste, kroženje z medenico ali nekaj počepov ohranja energijo in preprečuje občutek zakrčenosti.
2. Ortopedska blazina kot rešiteljica zadnjice in križa
Sedenje na trdi površini ali premehkem naslonjalu pogosto povzroči nepravilno držo. Ortopedska blazina za sedenje s svojo anatomsko obliko razbremeni pritisk na trtico, hkrati pa omogoča boljšo poravnavo hrbtenice. S tem se zmanjša obremenitev v križnem delu in prepreči ukrivljanje hrbta.
Oblikovana je tako, da aktivira mišice med sedenjem, kar pomeni večjo stabilnost in manj napetosti. Poleg fizičnih koristi prinaša tudi večje udobje pri daljšem sedenju. Ko se usedemo nanjo, začutimo razliko, saj zadnjica ni več stisnjena, telo pa se lažje namesti v pravilen položaj.
3. Moč raztezanja in krepitev jedra
Raztezanje je kot razkošen objem za napeto telo. Zjutraj prebudi mišice, čez dan sprosti napetost, zvečer pa umiri utrujene dele. Raztezanje zadnjih stegenskih mišic, kolkov in hrbta je izjemno učinkovito pri preprečevanju bolečin zaradi sedenja.
Poleg tega izboljšuje gibljivost, kar vpliva na držo in splošno počutje. Krepitev mišic trupa pa pomeni, da hrbtenica dobi oporo, ki jo med sedenjem krvavo potrebuje. Mišice jedra prevzamejo del bremena, zaradi česar se zmanjšajo pritiski na medvretenčne ploščice.
4. Zavestna drža in pozicija med sedenjem
Nepravilna drža postane navada, preden sploh opazimo. Ramena se usločijo, brada gre naprej, spodnji del hrbta se zvije. Tak položaj ustvarja pritisk na živce, mišice in sklepe, kar vodi v bolečino in utrujenost.
Zavestna pozicija pomeni, da pri sedenju čutimo lastno telo, opazujemo poravnavo in se večkrat popravimo. Stol naj bo dovolj visok, da so kolena v višini bokov, noge pa naj bodo plosko na tleh, ne prekrižane.
5. Prilagoditev delovnega okolja za zdravo sedenje
Delovno okolje ima velik vpliv na našo hrbtenico. Če je miza prenizka ali zaslon predaleč, se telo prilagodi, kar gre pogosto v breme drže. Zato je pomembno, da si prilagodimo višino stola, postavitev monitorja in uporabo različnih dodatkov, npr. stojala za prenosnik.
Zaslon naj bo v višini oči, da se izognemo nenehnemu sklanjanju glave, podlakti pa naj počivajo vzporedno s tlemi. Tudi osvetlitev prostora naj ne sili k nepravilni drži – naravna svetloba s strani ali prilagodljiva namizna svetilka zmanjša naprezanje oči in glave.
